BESEDILO in FOTO Matej Mihinjač, Volan.si
To je dežela, kjer vsak povprečno spije 100 litrov piva na leto, kar pomeni, da imajo gotovo tudi veliko dobrega piva. To je tudi dežela, ki je kar sedemkrat zmagala na Evroviziji, tako da ima pivo očitno dober učinek na glasilke. To je tudi dežela, kjer je najstarejši pub star okoli 900 let, in to je tudi dežela, kjer je trava še posebej zelena in kjer so Fordi še posebej modri.
Tudi EcoSport je bil. Zdaj že drugič osvežen in z opremo ST-Line, da dobro izgleda. V primerjavi s preteklim je bistveno lepši, če ga recimo primerjamo z EcoSportom, ki smo ga prvič vozili na Škotskem. Ima drugačen obraz in boljše materiale v notranjosti. Dejansko je veliko kabine posodila kar nova Fiesta, zato je znotraj 8,0-palčni zaslon multimedijskega sistema, bolj pregledni so merilniki in vse skupaj je bolj kvalitetno. Celo sedeži so boljši, tako da smo se od enega gradu do drugega prevažali precej lahkotno.
Najprej smo si ogledali krasen grad v Kilkennyju, star več kot 800 let in že večkrat spretno obnovljen, da izgleda povsem sodobno, Iztok je iz skale vlekel meč Excalibur pri gradu Cahir, žal mu ni uspelo, je pa to grad, kjer so posneli že kar nekaj filmov in serij. Naprej na poti smo naredili postanek v mestu Cork, ki je imel za nas predvsem pivski pridih, saj smo od različnih virov izvedeli, da je tam še posebej dober, ker so Irci (berite Irke) še posebej družabne.
Mesta ob morju imajo poseben čar in počitek v Corku, ki to seveda ni bil, bo ostal v lepem spominu. Tudi zaradi zdaj že legendarne južnokorejske nogometne izločitve Nemčije, ki smo si jo ogledali v žejni družbi. Pot nas je peljala naprej na zahod v obalno mestece Lahinch, kjer je živel najstarejši barmen na Irskem, pri 91-ih se je upokojil. Baje je natočil najboljši pint daleč naokoli, ker je točil pivo kar 82 let! Ja, časi so bili nekoč drugačni in ni za vsakim vogalom stala inšpekcija, ki je nadzorovala delo ali volumske odstotke alkohola v pivu.
Kot zanimivost, ki jo je izbrskal Iztok, ki obožuje divje živali: baje na Irskem ni kač, krtov, podlasic in srnjadi zaradi oddaljenosti od kontinentalne Evrope. Krave in ovce imajo sveti mir. In ker imajo nizke davke, ima tam evropski sedež veliko svetovno znanih podjetij, kot so Google, Microsoft, IBM in podobni. Ircev je sicer slabih 7 milijonov, 5 na južni, dva na severni strani, v tujini pa danes živi okoli 80 milijonov ljudi z irskim poreklom. Verjetno so se jim to poletje kar sline cedile po domovini in domačih plažah. V Sloveniji je bilo na primer med našim obiskom Irske 20 stopinj in marsikdo je prej zapustil apartma na morju, kjer je bilo premrzlo, mi, ki smo iskali sveže podnebje, pa smo pristali na 31 stopinjah in se potili praktično ves čas potovanja. Irci so se ves čas pogovarjali samo še o vremenu, ker je bila takšna vročina za njih nekaj nepredstavljivega, mi pa smo za nameček namočili svoje okončine v Atlantiku. Iztok edini ni imel kopalk s seboj. Vseeno pa ni bil edini, ki se je kopal. Voda je imela kakšnih 19 stopinj, zato je bilo v Atlantiku polno kopalcev.
Po osvežitvi so prišli na vrsto svetovno znani Moherski klifi. Med drugim je tam doma tudi najhitrejša žival na svetu – sokol selec, ampak ga razen na slikah nismo videli v živo. Tudi če bi ga, ga ne bi za dolgo, ker lahko leti s hitrostjo 390, vodoravno pa 200 km/h! Klifi so stari 320 milijonov let, dolgi 8 kilometrov, visoki do 214 metrov, ogled pa stane 8 evrov. V bistvu plačate parkirnino na osebo in se lahko znajdete tudi malo drugače, če imate kje pustiti svoje vozilo, ker ni tam nikogar, ki bi vam preprečil vstop na urejeno pot in razgledne točke.
Na podeželju so ceste večinoma precej ozke. Moraš kar paziti, ko se s kom srečaš. Pa zelo grob asfalt je, kar je verjetno posledica neusmiljenega vremena, saj morajo biti ceste tudi takrat varne. Nekaj malega imajo tudi avtocest, ampak načeloma prometa ni veliko, če niste v Dublinu. Ja, v glavnem mestu in okolici živi skoraj toliko ljudi kot v Sloveniji, nekaj let nazaj je bilo to baje 15. najbolj prometno obremenjeno mesto na svetu.
Ampak vseeno ne vem, če sem bil kdaj v bolj žurerskem mestu, kot je Dublin. Baje je kar 50 odstotkov ljudi tam mlajših od 25 let, zato je pred lokali vedno takšna gneča, da ne moreš verjeti. Iztok je mislil, da so Štajerci aktivni na žurkah, pa smo spoznali, da so tam še bolj. In na skoraj vsakem koraku na ulici nekdo nekaj igra. Zato pa so tam nastali svetovno znani U2, The Dubliners, Thin Lizzy, Sinead O’Connor in Boyzone. Pa Westlife tudi, če vas je slučajno zanimalo. Ja, po mestu ni za vozit, bolje je peš, sploh, če si privoščite več osvežilnih hmeljevih napitkov.
Po žurerskem vikendu v Dublinu je bil čas za nove zmage! Po jugu in zahodu nam je ostal še sever. Nismo točno vedeli, kaj lahko pričakujemo od Severne Irske, ki spada pod Veliko Britanijo, zato smo previdno prečkali mejo, ki smo jo dejansko zaznali samo na navigacijski napravi in po drugačnih prometnih znakih ter tablah ob cesti. No, pa po miljah na znakih za omejitev hitrosti.
Ob tako zabrisani meji nam je bilo tudi takoj jasno, zakaj takšna polemika ob uvedbi mej, če oziroma ko Britanija izstopi iz EU. Bedarija, skratka, zato smo raje razmišljali o tem, da če je tako živo v glavnem mestu Irske, se bo to poznalo tudi po raznobarvnih avtomobilih. Pa se ne. Najbolj zaželena barva avtomobilov je siva, kar 37 odstotkov novih prodanih avtomobilov je takšne barve. Nato sledita črna in bela, ampak ker takšnega EcoSporta nismo želeli, smo dobili modrega. To je četrta najbolj zaželena barva na Irskem. 13 % nas je poleti tam vozilo avtomobile takšne barve. Irci imajo sicer precej radi jeklene konjičke, vsako leto jih kupijo vsaj 130.000, dvakrat več kot mi, je pa Ford na tretjem mestu po prodaji.
Po štirih urah vožnje na sever nas je pričakala ena najlepših cest na svetu. Uporabili so jo tudi v seriji Igra prestolov, po domače Game of Thrones. The dark hedges se imenuje in je v bistvu bukov drevored. Včasih je bilo bukev 150, danes še okoli 90, in takoj smo videli, da se je splačalo narediti še ta ovinek. Cesta je sicer zelo kratka in načeloma se tam naj ne bi vozili, čeprav domačini se, mi pa smo za posnetke še posebej zgodaj vstali, ker je sicer polna firbcev, kot smo bili prejšnji dan sami.
Ceste so na severu še posebej lepe. Res, da je pomagalo noro vreme in je bil razgled še toliko lepši, ampak smo tudi med snemanjem uživali kot že dolgo ne. Še dobro, da je EcoSport v bistvu dokaj majhen avto, sicer ne vem, kako bi šlo včasih skozi, ker so panoramske ceste zelo ozke. Naš primerek je seveda poganjal večkrat nagrajeni litrski bencinski turbo EcoBoost. 92 kilovatov je dal od sebe, se pravi 125 ‘konjev’, in 170 Nm navora. Takšen motor je čisto dovolj poskočen za EcoSport, povprečno je porabil dobrih 7 litrov na 100 km, več moči pa ob omejitvah niti nismo smeli imeti. Na avtocesti smo lahko peljali največ 120 km/h in načeloma se vsi zelo držijo tistega, kar je napisano na tablah. 
Nikakor ne smete mimo naslednje atrakcije, ki se imenuje Giant’s causeway oziroma velikanov prehod. Legenda pravi, da je nastal tako, da sta se srečala irski in škotski velikan, zato je irski zgradil prehod, ampak ko je videl škotskega, ko prihaja, se je ustrašil in zbežal do žene na goro, ki ga je preoblekla v dojenčka in dala v zibel. Ko je škotski velikan videl dojenčka, se je ustrašil, ker je pomislil, kako velik mora biti šele njegov oče in da je irski velikan največji na svetu, zato jo je popihal nazaj na Škotsko, vmes pa razbil prehod. No, v resnici pa je to mojstrovino narave naredil vulkan, baje je tam več kot 40 tisoč pravilno oblikovanih kamnov.
Pogosti postanki so nam na Irskem dali vedeti tudi, da niso ravno mojstri kuhinje, večinoma se jé (pre)mastno, nikjer pa vas ne bodo razočarali s ponudbo točenega piva ali jabolčnika. S Fordom EcoSport smo v tednu dni obdelali večino Irske, kakšnih 1.500 kilometrov je pokazal števec na koncu pa bi brez težav še kakšnega več, če ne bi bilo treba nazaj v domovino delat. Aja, saj smo tudi na Irsko šli – delat.
Poišči svojega EcoSporta na PrvaIzbira.si >>
Vir: Volan.si
