Primož Peterka ima ogromno dela, ki obsega pripravo opreme, pomoč na terenu in treningih, delo s športnicami, predvsem pa veliko vožnje s Tourneom Customom, Fordovim potniškim kombijem. Večinoma gre za dolge razdalje, ki povprečno trajajo od pet do 13 ur, saj so tekmovanja po celotni Evropi oziroma svetu.
Na vožnjah, ki trajajo do osem ali devet ur, prevaža dekleta iz ekipe skupaj z njihovo osebno prtljago, na daljše proge, ko do vrha napolni kombi z opremo, pa gre navadno z družbo iz smučarske zveze. Primoževa najdaljša pot tako rekoč v enem kosu doslej je bila okoli 1.200 kilometrov, torej dobrih 24 ur, do Lillehammerja na Norveškem.
Primož pri Tourneu Customu nadvse ceni preglednost spredaj, to, da ima v kabini vse na dosegu roke, predvsem pa udobno sedenje, saj tako tudi po osmih urah vožnje na cilj prispe spočit. Udobje je ključno tudi za ekipo športnic, ki si lahko namestijo svoj sedež, kot želijo. Dovolj je prostora, da tudi v miru iztegnejo noge in na poti počivajo. »Obenem imamo veliko prostora za veliko opreme,« povzame Primož.
Pohvali tudi Fordov servis: »Zelo ažurni so. Takoj popravijo, uredijo, zamenjajo pnevmatike, pri menjavi kombija v času popravila prav tako uredijo menjavo strešnega prtljažnika za smuči in vinjete ter vse drugo, kar je treba urediti, hitro in brez zapletanja. Odlična podpora so! To je za nas ključno, saj je vseh 43 kombijev, ki jih uporabljamo različne ekipe oziroma trenerji in njihovi pomočniki, ves čas na cesti, vse leto. Če je kateri od njih na rednem servisu, si jih trenerji kar težko sproti izmenjavamo, saj treningi in tekme ter priprave in obveznosti, povezane z njimi, tečejo ves čas, tako rekoč vsak dan. Zato je takšna podpora Fordove servisne ekipe dobrodošla in nujna.«
»Na pot navadno krenemo čez dan, s tekem pa se pogosto vračamo ponoči. Med vožnjo radi pojemo in se igramo različne igrice. Zgodilo se nam je že kar nekaj peripetij … Ko smo se na primer po desetih dneh s tekme z letalom vrnili v Benetke, nisem našel ključa kombija. Ugibal sem, ali je ta v takrat še izgubljeni prtljagi, ki je prihajala za nami, ali sem ga izgubil. K sreči sem ga le vtaknil v napačen žep in ga potem tudi našel,« pravi Primož Peterka.
