Avtor članka in foto: Richard Powell
Ko imata s prijateljem isto stvar že več kot tri desetletja na seznamu želja, je resnično treba nekaj ukreniti. To še posebej velja, če imata, tako kot midva, idealno podporo za uresničitev tega sanjskega projekta.
Z Jamesom sva se spoznala kot študenta strojništva. Danes oba delava za Ford v kampusu Dunton, kjer razvijajo vozila Transit za stranke po vsem svetu. Odločila sva se, da je končno napočil čas za veliki izziv, ki sva se ga vedno želela lotiti. Odpravila sva se na puščavski reli Maroc Challenge.
Ker oba delava pri Fordu, je bil Ford samoumevna izbira. Prepričana sva bila, da bi se Kuga ali Ranger idealno obnesla. Ko pa so se v zgodbo vključili kolegi, je projekt dobil zanimiv preobrat.
“Zakaj ne bi uporabila Transita s pogonom na vsa kolesa?”
Nekateri člani ekipe so imeli izkušnje z uporabo teh robustnih furgonov kot spremljevalnih vozil na drugih relijih. Ti so jih vse presenetili s svojimi terenskimi sposobnostmi. Ko sva našla Transita, ki so ga uporabljali na testiranjih in ga je čakala samo še razgradnja, sva vedela, da ga morava rešiti pred stiskalnico in ga namesto tja odpeljati v puščavo.
Kaj je Maroc Challenge?
To je amaterski terenski reli skozi srce Maroka, ki vozila in njihove voznike privede do skrajnih meja. Tekmovalci se v omejenem časovnem intervalu prebijajo med določenimi kontrolnimi točkami. Pri čemer voznik in sovoznik sodelujeta v boju proti času ter skušata premagati zahtevno progo.
Maroc Challenge naju je pritegnil, ker sledi kolesnicam legendarnih relijev, kot je Pariz-Dakar. Zasnovan je za amaterje, kar pomeni, da se ga lahko udeleži kdor koli, če le plača prijavnino in ima ustrezno vozilo. Medsebojna solidarnost navdušenih udeležencev je pogosto ključna za to, da vozila in vozniki dosežejo ciljno črto.
Več tisoč neizprosnih kilometrov Maroc Challenga preizkuša vzdržljivost, navigacijo in mehansko trdnost na nekaterih najzahtevnejših terenih severne Afrike. Kot ekipa Transit št. 201 smo že od samega začetka pritegnili pozornost kot prva ekipa, ki se je kdaj lotila tega izziva s Transitom in ga uspešno zaključila.
Transit – mislite resno? Kako boste zagotovili puščavsko ‘neprebojnost’ dostavnika?
Vedeli smo, da nas čakajo peščene sipine, plezanje po skalovju, kamnita suha rečna korita, droben puščavski prah in dolgi dnevi za volanom. Čeprav je Transit AWD zelo zmogljiv, bi nam nekaj prilagoditev pomagalo preživeti to preizkušnjo. To je pomenilo, da moramo za lažje premagovanje ovir dvigniti Transitovo podvozje. Nanj pritrditi zaščitne plošče za varovanje pomembnih mehanskih delov ter namestiti terenska platišča in pnevmatike. Zadnji diferencial z zaporo iz Rangerja Super Duty bi nam pomagal na mehki podlagi. Dodali pa smo tudi ‘šnorkel’ za preprečevanje vstopa peska in vode v motor, ter terenski sprednji odbijač za namestitev vitla in dodatnih luči.
Poleg teh mehanskih nadgradenj smo zadnje sedeže nadomestili z akumulatorji, hladilnikom in grelnikom vode ter zračnim grelnikom, da nam bo ponoči v Sahari toplo. Rezervna kolesa, dvigalke, orodje in rezervni deli so bili pritrjeni za kabino.
Priprava Transita je bila čudovito skupinsko delo.
Kolegi so bili izjemno zagnani in tako je nastal strasten projekt tiste vrste, pri katerem vsi radi sodelujemo tudi po delovnem času. Brez pomoči iz testnega centra v Lommelu v Belgiji in tukaj v Duntonu, vključno z ekipo Ford Pro Special Vehicles, ki ima bogate izkušnje s predelavo Transitov za naše stranke, tega ne bi mogli uresničiti. Prav tako se morava iskreno zahvaliti predelovalcem in partnerjem zunaj Forda, ki so se z veseljem pridružili projektu.
“Priprava Transita je bila čudovito skupinsko delo. Kolegi so bili izjemno zagnani in tako je nastal strasten projekt tiste vrste, pri katerem vsi radi sodelujemo tudi po delovnem času,” Richard Powell, Fordov inženir in voznik, ki je uspešno prevozil Maroc Challenge.
Kakšno je bilo potovanje po Evropi?
Potovanje iz Velike Britanije v Maroko je bilo že samo po sebi prava pustolovščina. Vključno z zgodnjim preizkusom navigacije, ko smo morali obiti omejitev višine tik pred Parizom. Transit je brezhibno opravil pot skozi Francijo, čez Pireneje, po Španiji in čez gorovje Atlas.
Napetost se je stopnjevala in med približevanjem izhodišču relija smo srečevali vedno več vozil konkurentov. Parkirišče je bilo neverjetno, povsod so bile ekipe v najrazličnejših vozilih. Od posebej za reli izdelanih buggyjev do drobcenih starih kombilimuzin, kupljenih prek spleta. Bilo je veliko Fordov, od Sierre iz devetdesetih let prejšnjega stoletja do sodobnih Broncov in Raptorjev. Videli pa smo tudi podaljšano limuzino s pogonom 4×4. Že samo sprehod po parkirišču je bil kot obisk najbolj nenavadnega avtomobilskega salona, kar si ga lahko zamislite.
Ste bili pripravljeni na vožnjo čez puščavo?
Z Jamesom sva preizkusila Transita in se ogrela z enodnevnim testiranjem v lokalnem peskokopu. Ko se je reli odpravil čez Maroko, sva vedela, da bo to povsem drugačna izkušnja … Pravi preizkus se je začel na robu Sahare. Teren je postregel s celotno paleto izzivov, začenši z zastrašujočimi peščenimi sipinami Erg Chebbi. Zablokirala sva zadnji diferencial, znižala tlak v pnevmatikah za boljši oprijem, usmerila Transita v pesek in se lotila vožnje.
Bilo je noro! Najin predelani dostavnik je drvel skozi mehki pesek in po poti prehitel več terencev, ki so obtičali v sipinah.
Kateri so bili najtežji terenski izzivi?
Kmalu sva se soočila z drugimi izzivi, kot je zloglasni ‘fech fech’ – pesek, fin kot puder ali moka, ki ne ponuja nikakršnega oprijema. Obtičala sva, a z nekaj kopanja in uporabo plošč za pesek sva se spet odpravila naprej, ob tem pa pridobila dragocene izkušnje, kako se spopasti s takšno oviro.
Druge etape so obsegale kilometre napornih, s skalami posutih poti, ki so našo zaščito podvozja preizkusile do skrajnih meja. Včasih smo se v prvi prestavi plazili čez skale, velike kot pest, pri čemer je eno kolo celo viselo v zraku, ko smo premagovali razpoke, visoke več kot 30 cm.
Kot da to še ni bilo dovolj, je eno noč naš tabor zajel peščeni vihar, ki nas je s šesto stopnjo vetra dobesedno peskal med jutranjim sestankom, preden smo se odpravili na etapo s skoraj ničelno vidljivostjo.
Kako se je obnesel Transit s pogonom AWD?
Čisto iskreno – bil je senzacionalen!
Transitov pogonski sistem AWD je zagotovil fantastičen oprijem. Podvozje je preneslo neverjetne obremenitve, pogonski sklop pa ni zatajil niti za trenutek. Na eni izmed posebej zahtevnih etap smo celo prehiteli dva tekmeca.
“3,5-tonski Transit sploh ne bi smel biti sposoben tega, kar je zmogel ta avto! Ne morem dovolj poudariti, kakšnemu mučenju smo izpostavili to vozilo,” James Saward, Fordov inženir za pogonske sklope in voznik, ki je uspešno prevozil Maroc Challenge
Vrhunec je bilo timsko delo. Na nekaterih mestih je bila edina izbira sodelovanje z drugimi ekipami in medsebojna pomoč. V peščeni kotlini, do katere smo prišli, je bilo ujetih pet avtomobilov, a sva mislila, da vidiva pot iz nje. Po skoraj treh urah, 20 ploščah za pesek in obilici vitlanja nam je končno uspelo rešiti drug drugega in pobegniti iz globokega peska.
Ob koncu relija so bili organizatorji in drugi tekmovalci vidno navdušeni nad Transitovo zmogljivostjo. Tudi midva sva napredovala in le za las zgrešila stopničke v svoji kategoriji na zadnji etapi, saj sva tisti dan zasedla četrto mesto. V skupnem seštevku relija pa sedmo mesto med 12 udeleženci v kategoriji SUV. Glede na to, da približno tretjina prijavljenih vozil ni prišla do cilja, sva navdušena nad našim dosežkom. Izkoristila sva odlično priložnost, saj je veliko ljudi spoznalo Transitove terenske zmogljivosti. Eden od organizatorjev naju je celo vprašal, kakšne načrte imava s Transitom po koncu relija. Želeli so ga dodati v floto spremljevalnih vozil relija Maroc Challenge.
Se je bilo lepo vrniti domov?
Pot tja se nama je zdela dolga, toda na tej točki najine pustolovščine je pot nazaj minila v hipu. Potovanje se je končalo s presenetljivim sprejemom za junake na sedežu družbe. Prosili so naju, naj se s furgonom vrneva v Dunton. Nobeden od naju ni pričakoval, da naju bo ob prihodu tam čakalo več kot 100 sodelavcev, ki so naju in najinega Transita navdušeno pozdravljali.
Z Jamesom sva vsem pokazala vozilo in jim razložila, kako nama je njihovo delo pomagalo premagati težke razmere, s katerimi sva se srečala. Nikoli ne bom pozabil, kako sem sedel v kabini, še vedno polni saharskega prahu, in Jimu Baumbicku, predsedniku Forda v Evropi, pripovedoval zgodbe z relija. To je bil primerno čustven zaključek epske izkušnje, ki je dokazala strast naše ekipe in neverjetno vsestranskost Transita.
Richard Powell je inženir za razvoj izdelkov v družbi Ford Pro v Duntonu v Veliki Britaniji.
