Avtor: Luka Gregorič (Oddaja Avtomobilnost), povzeto po MMC RTV Slo, 28. november 2021
Gasilstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in skoraj vsaka vas ima svoje prostovoljne gasilce. Številna gasilska društva, gasilske družine, pravijo, da si poslanstva gasilstva ne izbereš. Gasilstvo izbere tebe.
V zadnjih letih se je opremljenost slovenskih gasilskih društev močno izboljšala. Čeprav prostor za napredek seveda ostaja, se občine in drugi deležniki zavedajo pomena svojih društev, ki rešujejo življenja in preprečujejo katastrofe.
Gasilsko vozilo je pogosto prvo na kraju nesreče ali požara. In pogosto je prvi na kraju tako imenovani GVGP-1, torej gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov. V Avtomobilnosti smo si od blizu pogledali, kako nastane.
Gibljivost največja prednost
Tomaž Drobnič, direktor ASPC Drobnič, d. o. o., nam je v uvodu pojasnil, da je največ teh vozil na Primorskem, v okolici Krasa. Tudi druga območja v Sloveniji imajo veliko teh vozil. Sploh v manjših gasilskih društvih, kjer imajo po navadi GVGP-1 in še dodaten večji tovornjak, ki ni tako hiter in gibljiv kot manjša gasilska vozila.
Vozilo, ki vam ga predstavljamo, je s proizvodnega traku zapeljalo kot običajen Ford Ranger, nato pa prešlo v roke gasilskega društva. Iz gasilskega društva so poklicali pooblaščenega predelovalca in sestavili spisek svojih želja.
“Društva, ki delujejo na Kraškem robu, velikokrat izvajajo intervencije v naravi, ki so značilne za Kras. Na primer skrite skale. Zato je pomembno, da je karoserija vozila dobro zaščiteno. Poskrbimo tudi za dvig podvozja z dodatnimi vzmetmi oziroma drugimi vzmetmi in večjimi pnevmatikami,” pravi Drobnič.
300 litrov več vode ali opreme
Pri Ford Rangerjih se z vgradnjo dodatnih zračnih blazin poveča nosilnost za 300 kilogramov, kar pa pri takem kompaktnem vozilu pomeni veliko. To pomeni, da lahko gasilci s seboj peljemo dodatnih 300 litrov vode ali 300 kilogramov opreme.
Lahko je opremljen tudi z jeklenim sprednjim odbijačem, z vgrajenim vitlom, kar gasilcem omogoča tudi druge vrste posegov. Posebnost Rangerja, ki smo ga spoznali v našem primeru, pa je ploščad, ki omogoča dovolj nosilnosti, da gasilec na njej stoji. Po tipizaciji mora biti vozilo opremljeno še z modro signalizacijo.
Tomaž Drobnič dodaja, da mora biti posebej zaščitena električna napeljava, saj lahko gasilsko vozilo zapelje čez kakšen predel, kjer še gori.
Ker so poltovornjaki kompaktna LGV-vozila, morajo predelovalci v notranjosti vozila uporabiti precej iznajdljivosti. “UKV-postajo vgradimo v zadnji del vozila, na strop vozila pa se vgradi le ločen manjši zaslon. Lahko se doda tudi nosilec za tablico, na kateri so naložene navigacijske karte. Specifična nadgradnja je lahko tudi, da je v kabini vgrajen dihalni aparat, saj se vozila uporabljajo tudi za gašenje na stanovanjskih objektih,” pravi Drobnič.
Tako predelano vozilo nato roma naprej do drugih mojstrov za nadgradnje, ki v keson montirajo gasilski modul, visokotlačno črpalko in posodo za vodo.
Domala vsako gasilsko vozilo, ki priskoči na pomoč v Sloveniji, je predelano pri nas, slovenski predelovalci pa poskrbijo tudi za številne nadgradnje vozil iz tujine. Ne le, da imamo v Sloveniji gasilsko društvo skoraj v vsaki vasi, pri nas je torej tudi ogromno tehničnega znanja.
