V zadnjih letih si vozil različne modele Fordovih vozil. Kateri ti je bil najbolj pri srcu in zakaj?
Res sem imel ogromno modelov, ampak mi verjetno ni treba posebej poudarjati, da so mi športni avtomobili najbolj pri srcu zato načeloma riskiram praktičnost S-maxa ali Tourneo customa za več adrenalina. Mustang mi je bil do sedaj najbolj všeč zaradi odličnih voznih lastnosti in karakterja, je pa res, da je moj novi Ranger Raptor na dobri poti, da Mustangu ukrade prestol, ker je res kul in dober.
Pred kratkim si v uporabo dobil novega Ford Ranger Raptorja. Kaj ti pomeni pick-up vozilo v tvojem vsakdanjiku?
Glede na moj življenjski slog mi pick-up pride zelo prav, ker lahko nanj z lahkoto dam kolo, motor in vse druge stvari ne glede na to, če so čiste ali blatne. Zdaj, ko sem ustanovil blagovno znamko Pohorska šunka, mi pa pride še posebej prav, ker z lahko transportiram karkoli potrebujem. V bistvu zdaj nimam izgovorov, da šunko dostavim do vsakih vrat, pa naj bo teren še tako zahteven. Že v prvih nekaj dneh sem z njim nalagal paleto lepila za keramiko, pomagal ljudem, ki so bili žrtve vremenskih ujm in še veliko več!
Tvoja smučarska kariera se je končala približno dve leti nazaj. S čim se sedaj ukvarjaš?
Upal sem, da bom po karieri imel malo bolj umirjeno življenje, ampak se je izkazalo, da imam samo še več obveznosti. Dosti delam s svojimi dosedanjimi sponzorji Elan, RedBull s katerimi imam razne projekte, nekaj delam tudi z Olimpijskim komitejem, da pritegnem čim več otrok v šport. Dosti snemam tudi reklame, največ časa pa sedaj posvečam Pohorski šunki.
Pravijo, da si adrenalinski navdušenec. Kaj je bila zadnja najbolj adrenalinska dogodivščina?
Zadnje čase mi kar primanjkuje adrenalina, če sem odkrit… V mesarskem biznisu ga bolj poredko srečam haha. Zadnjič sem imel eno bližnje srečanje moje kolesarske čelade ter pohorskega kamenja, ko me je vrglo čez balanco, ker sem sledil prijatelju na kolesu in naju je oba vrglo iz ovinka. Pride to včasih tak… Drugače pa sem nekaj dni nazaj svojo drago peljal z Raptorjem čez Pohorje po terenu, kjer je ona doživela toliko adrenalina, da nisem bil prepričan, če me bo pretepla, ko se vrneva domov.
Letos si na trgu predstavil novo blagovno znamko – Pohorska šunka. Je receptura tvoja ideja oz. po tvojem okusu, ali si izdelavo in celotno idejno zasnovo prepustil strokovnjakom?
Kot ljubitelju kulinarike in perfekcionistu sem preživel dolge ure v naši Univerzitetni knjižnici, kjer so mi prijazni zaposleni iskali stare zapise o tradicionalnih pohorskih zeliščih, začimbah ter načinu priprave mesnih izdelkov, da sem lahko kreiral svojo recepturo s pomočjo mesnih tehnologov in ustvaril nekaj res posebnega, kar Pohorsko šunko loči od vseh drugih šunk na tržišču.
Ostajaš tesno povezan z blagovno znamko Elan kot njihov ambasador. Kakšna je tvoja vloga?
Kot sem že prej omenil dosti delam z dosedanjimi sponzorji, ker verjamem v dolgoročna sodelovanja. Elan je tako eno izmed podjetij, s katerim sem tako povezan, da težko točno opredelim vlogo, ker sem prisoten pri promociji, razvoju smuči, snemanjih, kreativi, povezovanju dogodkov itd. Čiščenje vodnega kamna pa za enkrat prepuščam strokovnjakom.
Tvoja hči je letos dopolnila že 5 let. S čim te najbolj preseneča? Se ti zdi, da bo šla po tvojih stopinjah? Kako se znajdeš v vlogi očeta?
Najbolj me kot vse starše preseneča s tem, da po njej vidim, kako hitro čas teče. Zelo lepo je gledat svojega otroka kako odrašča in v kaj se razvija. Sofia je sicer malo bolj zadržana kot sem bil sam pri njenih letih, ampak se vsake toliko v njenih očih pojavi tista iskrica divjega otroka kar mi je všeč. V vlogi mislim, da se znajdem super. Nudim ji vso ljubezen in podporo, je pa res, da pomen moje vloge prihaja komaj sedaj pri teh letih do pravega izraza.
Pred leti si se ukvarjal tudi z obnovo starih vozil. Se s tem še ukvarjaš?
S tem se nisem ukvarjal poslovno, ampak kot ljubitelju in lastniku nekaj starih avtomobilov to postaneš, če se hočeš z njimi vozit. Če smo že pri tem se moram ravno lotiti obnove uplinjača na mojem 1979 Ford Ranchero GT-ju. S starimi avti ti ni nikoli dolgčas…
