Avtor: Matej Gorjan, najboljši mladi voznik 2020
V zadnje pol leta sem s Ford Pumo prevozil dobrih 22 tisoč kilometrov, s povprečno porabo 6,0 l/100km. Posledica tega je, da mi je ta že dodobra zlezla pod kožo in mi prirasla k srcu.
Izkazala se je na daljših potovanjih, zahtevnih cestah in ustvarila mnoga nepozabna doživetja. Zdaj pa je čas da omenim še vsakdanjo plat avtomobila.
Pumina vsakdanjost
Puma mi vsakodnevno služi kot edini način transporta na moje delovno mesto na brniškem letališču. V njej tako dnevno preživim najmanj kakšno uro, ki res hitro mine zaradi vsega udobja, ki mi ga nudi.
Za trenutne zimske razmere je do zob oborožena z zimskim paketom, ki vsebuje grete sedeže, volan in vetrobransko steklo. Tako se zjutraj kljub nizkim temperaturam z veseljem odpravim na pot.
Če se kdaj slučajno znajdem v središču mesta, se tam počutim kot v manjšem avtomobilu zaradi Pumine agilnosti. Prikrade se lahko tudi v najzakotnejše kotičke parkirnih hiš in v najkrajše prostore za bočno parkiranje.
Kljub temu je Ford Puma pod mojim vodstvom po večini avtocestna plenilka, saj lahko dobršen del prevoženih kilometrov pripišemo daljšim vožnjam na letališča, od koder letim. Trenutno se šolam za pridobitev licence komercialnega pilota, kar pomeni da sem na raznih letališčih tudi večkrat tedensko.
Ob vračanju z leta, še preden pristanem, večkrat pod sabo zagledam modro streho Pume. Takrat se sam pri sebi nasmehnem saj vem, da bo poskrbela za vse moje kopenske poti, tudi takrat ko vreme za letenje ne bo primerno.
