Avtor besedila: Luka Gril; Foto: Luka Gril in AMZS
S Ford Fiesto Active sem užival
Z obilico podatkov o prevoženih kilometrih, porabi in še čem sem postregel že v prejšnjem zapisu, tokrat pa si bom drznil biti malenkost sentimentalen.
V tem letu sem za volanom preživel mnogo več časa kot sicer. In večinoma sem resnično užival. Ko združiš udoben in zanesljiv avto, dobro glasbeno podlago ter epsko družbo, je res pot tista, ki je pravo doživetje. Teh pa je v zadnjem letu bilo ogromno.
Eno izmed zanimivejših doživetij je prišlo na vrsto ravno proti koncu, in sicer ustvarjanje promocijskega materiala za letošnji izbor Najboljši za volanom. Oglasi nas spremljajo na vsakem koraku, zato je bilo res zanimivo sodelovati v procesu njihovega nastajanja.
Potem pa je prišla zloglasna izolacija in z njo priložnost za raziskovanje odročnih makadamskih poti v domači občini. Tudi tukaj me je Fiesta navdušila in dokazala, da si zasluži pripono Active. Čeprav gre v osnovi za mestni avto, paket Active poskrbi za udobno vožnjo tudi po makadamskih poteh. Kabina ostaja prijetno tiha, podvozje pa odlično blaži neravnine in ohranja oprijem s podlago.
Namesto zaključka
Za zaključek bi se dotaknil še svojega doživljanja vožnje in ceste nasploh. Res sem navdušen nad smerjo, v katero gre avtomobilska industrija z vedno varnejšimi avtomobili in več asistenčnimi sistemi. Sploh pomen slednjih sem v zadnjih mesecih dodobra spoznal, ko sem videl, kako olajšajo vožnjo in popravljajo oziroma opozarjajo na napake, ki se lahko zgodijo že, če samo za trenutek nismo dovolj pozorni.
Ampak kopici asistenčnih sistemov navkljub opažam, da imamo na področju vozniške kulture še ogromno prostora za izboljšave. Če se je večini tako preprosto držati načela »ne ubijaj«, zakaj se je potem nam, istim ljudem, tako težko držati načel »ne vozi čez omejitev«, »ne pij alkohola, kadar voziš«, »ne uporabljaj telefona med vožnjo«, ko pa gre konec koncev za isto stvar?
