BESEDILO Dušan Lukič, FOTO Aleš Pavletič
Prispevek je iz revije Ford Magazine zima 2018
Tako nekako se je začel dan majhne ekipe, ki je konec pomladi na treningu obiskala Ilko Štuhec. Razlog? Malo zato, da si ogledamo, kako je videti trening naše šampionke po vrnitvi po poškodbi, ki jo je staknila prejšnjo sezono, malo zato, da sta jo lahko spoznala nagrajenca Fordove nagradne igre, ki smo jo objavili v prejšnji številki Ford magazina.
Si za ljubitelje smučanja in smučarskega svetovnega pokala lahko zamislite boljšo nagrado, kot je obisk treninga na snegu – treninga svetovne smukaške prvakinje Ilke Štuhec. In najboljši začenjajo zgodaj. Zato je bilo treba vstati ob pol šestih. Še prej bi morali, če ne bi noči pred treningom prespali v vasici Feichten, zadnji, preden se ledeniška cesta vzpne proti smučišču.
To, da se trening začne zgodaj, seveda pomeni, da je bilo zjutraj še krepko mrzlo, čeprav smo Ilko na treningu obiskali sredi maja. Dovolj mrzlo, da smo bili zaradi podnevi topečega se, ponoči pa zmrzujočega snega na cesti in posledičnih ledenih zaplat veseli, da smo se peljali v Kugi s štirikolesnim pogonom.
Točno ob napovedanih petnajst do sedmih se na še praznem parkirnem prostoru tik ob snegu ustavi Fordov kombi in iz njega zleze Ilka z ekipo. Nekaj članov je takoj pričelo postavljati progo, Ilka se je pričela ogrevati, mama Darja, kineziologinja Anja Šešum, trener Grega Koštomaj ter nova pridobitev ekipe, serviser Aleš Sopotnik pa so pripravljali opremo. Ilka se medtem ogreva in vzame nekaj sekund za fotografijo ali dve z nagrajencema. Ob sedmih, ko vlečnica ob trening progi začne delovati, je pripravljena.
Zakaj tako zgodaj?
Časa ni veliko, saj je sneg primerno trd le navsezgodaj in več kot tri ure treninga je v sončnih dneh nemogoče opraviti – včasih pa še manj, če so temperature previsoke. Na dan, ko smo jo obiskali, je imela ekipa srečo: zjutraj je bilo prijetno nizkih minus pet in sonce je bilo skrito za raztrgane oblake. Zato so lahko opravili poln program treninga.
Ekipa je prijazna. Ko smo se z nagrajencema pojavili na vrhu trening proge, da bi fotograf naredil nekaj fotografij, je bil trener Grega takoj pri nas: “Ni problema, počakajte eno vožnjo pa vas peljem na progo, da boste vse skupaj videli od blizu.” Ponavadi to ni mogoče, za nas je bilo. In medtem ko smo lahko Ilkine vožnje tako spremljali z dveh ali treh metrov razdalje od vratc, je mama Darja ob nas snemala njeno vožnjo, za Ilko pa je po hribu navzdol pridrvela še kineziologinja Anja z Ilkino bundo v rokah. Na dnu je sledila analiza vožnje s trenerjem in hop, nazaj na vlečnico. Vožnjo za vožnjo.
Pogled v prihodnost
Vreme je zdržalo skoraj do enajstih, in ko se je ekipa spet zbrala pri Fordovem kombiju, je imela Ilka dovolj časa za pogovor z nagrajencema. To, da je poškodovano koleno ni bolelo, jo je navdajalo z optimizmom. “Mislim, da je danes 43. dan na snegu po poškodbi. Ni slabo, pa bomo tukaj še nekaj dni,” je bila zadovoljna. Seveda nas je zanimalo, ali bo na tekmah nastopila še pred izidom te številke Ford magazina? “Izpustila bom veleslalom v Söldnu ter tehnične discipline v Leviju in Killingtonu, koncentriram se le na hitre discipline, seveda. Moja sezona se bo zato začela konec novembra na smuku v Lake Louisu, torej pred izidom naslednje številke,” je bila jasna.
“Bilo je izjemno. Trening smo spremljali čisto od blizu, Ilka si je za nas vzela veliko časa, nasmučali smo se, pa še Kugo sem lahko vozil en teden!” – Janez Podržaj, nagrajenec
Seveda rezultata takrat še ni mogla napovedati, a napoved je bila pozitivna: “Videti je, da kar dobro napredujemo, zato sem zelo optimistična.” No, zdaj, ko berete ta članek, je jasno tudi, kako uspešna je bila na prvih tekmah.
Podobna Ilki pa je tudi Fordova Kuga. Pod elegantno zunanjostjo se namreč skriva avtomobil, ki ne samo lovi poglede v mestih in na avtocestah, ampak se kot pravi športni terenec lahko brezkompromisno spopada tudi z zahtevnimi tereni in brezpotji, kar lahko preverite na testni vožnji. Prijavite se TUKAJ!
Na dnu strani se naroči na prejemanje brezplačne revije po pošti
