BESEDILO Gregor Prebil
Številni mladi Slovenci, tudi mladoletniki, imajo odlične ideje, projekte in izdelke, ki pa jih ne znajo pripeljati na trg. Ne le zaradi denarja, tudi zaradi znanja o poslu, disciplini, ne vedo, kako narediti poslovni načrt. V Sloveniji so brezplačno na pomoč priskočila nekatera podjetja z bogatimi poslovnimi izkušnjami, med njimi tudi Summit motors Ljubljana.
Prav milenijci so tisti, ki imajo danes edinstvene ideje, številna tradicionalna podjetja, tudi avtomobilska, pa so že spoznala, da se bodo morala v bližnji prihodnosti za mlade, ki jih zanimajo nove stvari, boriti z drugačnimi pristopi in strategijami. S tem želijo podjetja pogosto združiti industrijsko in podjetniško znanje, tudi razvoj, z novim načinom razmišljanja, ki ga ponujajo mladi start-upi. Rezultat vsega so nove rešitve, ki jih lahko ponudijo množicam.
Ne govorimo zgolj o globalni ideji, saj so start-upi in povezovanje z uveljavljenimi podjetji že del ustaljene prakse tudi v Sloveniji. “Mnogi mladi imajo samo dobro idejo, ki bi jo lahko izpeljali,” nam je uvodoma razložil Uroš Mihelčič iz Summit motors Ljubljana, ki se je pridružili projektu Štartaj Slovenija in Matiji Goljarju. Slednji je začel z idejo podjetniškega inkubatorja, kjer pa ne lovijo zgolj novih slovenskih podjetnikov, ampak jim tudi pomagajo s svetovanji.
Mihelčič pravi, da je Summit motors Ljubljana, uvoznik in distributer za vozila Ford le eden od podpornih partnerjev fundacije, ki želi pomagati mladim: “Nam se to zdi krasen projekt, saj na ta način pomagamo mladim, dijakom in študentom, da začnejo svoj posel in ne odnehajo na svoji poti, zato, ker nimajo znanja iz področij, ki so potrebna za zagon posla pri nas.”
Mihelčič nadaljuje, da imajo najpogosteje nove ideje programerji, zato je veliko digitalnih projektov. Summit motors Ljubljana se je v okviru t. i. poslovnega botrstva odločil za podporo ideje oziroma poslovnega projekta Ivana Kaštruna, ki razvija projekt Skiler – pripomoček, ki omogoča lažje učenje smučanja otrokom in njihovim učiteljem. Hitro so se povezali, saj so partner Smučarske zveze Slovenije.
“To bo zanimiv projekt, ki nam bo pomagal, da vrnemo nekaj znanja in povezav, ki jih pridobimo skozi naše poslovanje. Ne nazadnje tesno sodelujemo s Smučarsko zvezo Slovenije in smučarskimi klubi po Sloveniji, zato nam je ta projekt tako všeč. S tem, ko bomo Slovence navdušili, da začnejo smučati, bomo z novimi potencialnimi športniki pomagali tudi slovenski smučarski reprezentanci in slovenskemu vrhunskemu smučanju,” je prepričan Mihelčič.
Prav se jim zdi, da se pravo idejo podpre na pravi način in se tako začne razvijati podjetniški duh v Sloveniji. Ne le tam, kjer je denar, ampak tam, kjer je polno idej. “Ni nam težko deliti znanja, povezav in tudi financirati dobro idejo. Pomembno je, da dober projekt dobi začetna krila,” pravi Mihelčič in razloži, da to pomeni, da mladim podjetnikom pomagajo pri ustvarjanju poslovnega modela, z nasveti glede zalog oziroma kako priti v stik s pravimi ljudmi, da sploh lahko začetnik z dobro idejo prodre na trg.
Vsako izmed sodelujočih podjetij oziroma poslovnih botrov svojemu vajencu oziroma projektu pomaga, da ga pripelje do polizvedbene faze.
Mnoga avtomobilska podjetja so tudi s pomočjo start-upov in inovativnih platform o deljenju vozil prodrla na trg delitvene ekonomije. “Vsak start-up, ki pripomore k temu, da izboljšamo učinkovitost našega delovanja in približamo ter olajšamo izbiro avtomobilov pri naših kupcih, je dobrodošel,” pravi Mihelčič in dodaja, da je Slovenija atipičen trg, saj nimamo velikega mesta, da bi se avtomobilski uvozniki po vzoru na velika mesta odločili za prodor na trg car-sharinga. “Zato bodo morale na plan prodreti drugačne zamisli o mobilnosti,” pravi Mihelčič, ki dodaja, da pri nas ne deluje ekonomija obsega. Kljub temu pa tudi pri mladih Slovencih spoznavajo vse več zanimivih idej, vezanih tudi na promet in mobilnost. “Mladi se ne obremenjujejo s stvarmi, ki se jih ne da narediti. Starejši, kot si, prej si postavljaš meje. Mladi vidijo potrebo in najdejo rešitev. Ne gre za naivne zamisli in pogosto, tudi zato, ker nimajo poslovnih izkušenj, več tvegajo, da bi njihova zamisel zaživela,” še pravi Mihelčič in zaključuje, da je bil tudi to eden od vzrokov, da so pristopili k mentorstvu.
Vir: Zurnal24.si
