TEKST Katja Štigl, FOTO Miloš Horvat, Magnus Raldset Furser (TINGH), Ford
Odgovor na to lahko poiščemo v sintezi dognanj vseh raziskovalcev estetike in umetnosti – umetnostnih zgodovinarjev in filozofov, psihologov in nevroznanstvenikov, umetnikov –, a končno odločitev, ali nam je nekaj všeč ali ne, bomo vedno našli v sebi.
Laičnemu gledalcu je dovolj, da se ob določenem objektu, pa naj gre za slikarsko delo, modni kos pohištva, dizajnersko oblačilo ali navsezadnje avtomobil, dobro počuti, strokovnjaki pa čedalje pogosteje poudarjajo čustveno komponento doživljanja estetike, ki je odvisna od naše osebnosti, izkušenj in tudi konteksta, v katerem to delo opazujemo. “Dobro oblikovanje mora izzvati način razmišljanja, ki spremeni način komuniciranja s prostorom okrog nas.” Tako poudarjata Fordova oblikovalca Jens Sieber in Sonja Vanderberk ter dodajata, da “pri oblikovanju notranjosti nove Fieste ni šlo za razvoj v oblikovanju, temveč se je zgodila revolucija”.
“Dobro oblikovanje mora izzvati način razmišljanja, ki spremeni način komuniciranja s prostorom okrog nas,” pojasni Sonja Vanderberk.
Da nekaj pritegne našo pozornost, pa potrebujemo prav to, revolucijo. Osebni okus se namreč uvršča med najbolj problematične spremenljivke pri raziskovanju estetike. Podvržen je tudi stereotipnim preferencam, ki opazovalca odvrnejo od poglobljenega doživljanja umetnine, zaradi česar je končna sodba o umetniškem delu rezultat okrnjene obdelave estetskega vnosa. Čeprav je cenjenje umetnosti lastno posamezniku, lahko govorimo tudi o splošnih nagnjenjih, kajti dosedanje raziskave so izolirale kar nekaj dejavnikov, ki zanesljivo vplivajo na naše estetske sodbe; med drugim abstrakcijo – bolj všečna so nam tista dela, ki jim lažje pripišemo pomen, in kompleksnost – če nam uspe interpretirati bolj kompleksna dela, lahko ta izzovejo intenzivnejše estetsko doživetje, kot tudi novost, ki je dobrodošla do neke mere. Če je novosti preveč, nas zastrašuje, medtem ko povsem domača dela ne vzbujajo več estetskega doživljanja. Nova Ford Fiesta ima vsega ravno prav.
Za njeno sinhronizirano proizvodnjo je namreč poskrbelo več kot štiri tisoč zaposlenih in tisoč robotov. “Ustvarjanje nove Fieste je bilo zame kot igranje v orkestru. Vsak Posameznik je prispeval svoj individualni del, ki se je na koncu zlil v celoto, v simfonijo,” pove Susanne Starostna, strastna violinistka in Fordova inženirka, ki z dvema robotoma sodeluje pri nameščanju panoramske strehe.
“Pri oblikovanju notranjosti nove Fieste ni šlo za razvoj v oblikovanju, temveč se je zgodila revolucija,” pravi Jens Sieber.
Z novo Fiesto lahko do potankosti ustvarite eleganco po svoji meri, saj je možna izbira med barvnimi kombinacijami zunanjosti, panoramsko ali barvno streho in celo med različnimi barvnimi poudarki notranjosti avtomobila. “Nova Ford Fiesta je preprosta in preprostost je večna. Moje delo je, da avtomobilu ustvarim značaj in čustva, da vsak avtomobil postane zgodba zase. Lahko rečem, da vsaka Fiesta pripoveduje svojo zgodbo. Izbira barv in materialov je bistvenega pomena, saj eno brez drugega ne deluje. Ponosna sem, da sem del te preproste, a močne zgodbe,” zaupa Katrin Lange, oblikovalka za barve in materiale.
Estetsko doživljanje lahko opišemo kot kvalitativno drugačno od vsakodnevnega, je vznemirljivejše, privlačnejše, nekaj, kar v nas aktivira senzorične in emocionalne mehanizme. Vse to pa se zgodi v trenutku, ko sedete v novo Ford Fiesto. #revolucija.
V življenju se obdajam z lepim, pozorna sem na dekor, na malenkosti, ki jih navadno spregledamo, meni pa izpolnijo vsakdanjik. Razkošje iščem v majhnih radostih. Estetika mi je nadvse pomembna, prav tako pa mi je pomembno, da se počutim udobno, domače, prijetno, da mi je lepo. Torej da v ospredju ni samo videz, ampak tudi počutje. To vsekakor velja za novo Fiesto, ki ima tisto ‘nekaj več’.
Martina Vrhovnik
Prispevek je bil objavljen v reviji Ford Magazine jesen 2017 >
