Besedilo in fotografije: Gaber Keržišnik
Modro nebo je bilo tisti dan in le nekaj manjših oblakov tam na severu je kazilo zares idealno sliko, ko sva z sopotnico podoživljala pravi ameriški road movie na popotovanju proti Fort Myersu. To ameriško mestece je ležalo le še kakšnih 60 milj pred nama ob koncu dolge ravne ceste. Levo in desno od naju ni bilo ničesar, le gosto bičevje, ki je štrlelo iz vode in poplavljenega zelenja. Pravo floridsko močvirje je z obeh strani obdajalo ravno cesto, ki vse od Miamija do Fort Myersa dobesedno leži na vodi. Čeprav je najin Explorer neslišno šumel ob vklopljenem tempomatu, medtem ko sva jadrala skozi močvirje in sva na pol zleknjena v udobne usnjene sedeže poslušala glasbo iz odličnega hi-fi-radijskega sistema, sem bil močno zbran in imel oči ves čas na pecljih. Pozoren sem bil, če bi cesto kje morda prečkal kakšen … aligator!
ALIGATOR ALLEY IN FORT MYERS
Ne, ni se mi zmešalo, izlet naju je namreč vodil po znameniti cesti, ki so ji floridski Indijanci nadeli ime Aligator alley. Gre za dolgo in ravno cesto, ki povezuje floridsko vzhodno in zahodno obalo. Aligatorska ulica, aligatorska avenija ali aligatorska avtocesta, kot jo imenujejo, poteka skozi nacionalni park. Floridsko močvirje je zaščiten del narave, ki je raj za ljubitelje divjine. Ničesar ni tam. Ne trgovine ne bencinske črpalke. Skoraj 100 km ceste vas bo z leve in desne spremljalo le močvirje.
A je tam vseeno precej živahno, saj je mogoče opazovati divje živali in ravno aligatorji so med najpogostejšimi prebivalci tega dela Amerike. Da se vsake toliko časa kakšen sprehodi čez cesto, vas bodo redno obveščali tudi prometni znaki ob vozišču. Pazljivost ni nikoli odveč, saj se ti strašljivi reptili radi hodijo gret na vroč asfalt, ko pa so sredi ceste, se jim nič kaj ne mudi na drugo stran. Nemalokrat zato povzročijo pravi prometni zastoj. Tudi takšni situaciji sem dvakrat ali trikrat pred tem že bil priča.
Ampak aligatorji in ogled močvirja tokrat niso bili cilj najine poti. Namen je bil povsem drug. Rdeča nit najinega popotovanja je bil muzej oziroma spominski park. Ob obali floridskega Fort Myersa je ob koncu 19. stoletja, natančneje leta 1885, izumitelj Thomas Alva Edison kupil posestvo in si nekaj let kasneje zgradil zimsko rezidenco. Edison je tam postavil prekrasno hišo z velikim vrtom, poleg pa si je omislil tudi za tiste čase izjemno moderen laboratorij in delavnico za svoje poizkuse in ideje, ki so bile seveda tesno povezane z elektriko in z vsem, za kar se je takrat zdelo, da ta čudežna energija omogoča in prinaša.
Ni trajalo dolgo, le vsega nekaj let, da se mu je na začetku 20. stoletja tam pridružil še dobri prijatelj Henry Ford, takrat v svetu že zelo znan avtomobilski mogotec in industrialec. Ford je kupil sosednje posestvo in z Edisonom tako nista bila samo prijatelja, temveč tudi soseda. Tudi Ford je takrat rezidenco v Fort Myersu uporabljal za preživljanje prostih trenutkov z družino in prijatelji in menda se mu je prav tam, v Edisonovi družbi porodila marsikatera ideja za nadgradnjo avtomobilov.
Pri Fordu so takrat že proizvajali legendarni model T, Henry Ford pa je v mislih že načrtoval povsem nov model z oznako A. Oba avtomobilska modela seveda tudi danes krasita vhod v Edisonov in Fordov spominski park oziroma muzej.
EDISON IN FORD
Soseda Edison in Ford sta se veliko družila. V razkošnih rezidencah, ki obiskovalcu še danes vzamejo dih, sta preživljala zimske dni pod prijaznim floridskim podnebjem. Oba seveda prava tehnološka navdušenca sta zvečer na verandi, danes pri enem in jutri pri drugemu, modrovala o razvoju svetovne tehnologije in o izumih in izboljšavah, s katerimi bi lahko spremenila svet. Danes lahko rečemo, da je obema uspelo, saj sta vsak na svojem področju še kako zaznamovala svetovno zgodovino.
Fordov model T velja za prvi avto s tekočega traku in za vozilo, ki je Ameriko in kasneje cel svet postavilo na štiri kolesa. Tako imenovani Tin Lizzy še danes velja za enega najbolje prodajanih avtomobilov vseh časov in se ponaša s celim svežnjem proizvodnih rekordov. Nekoč so ga zaradi velikega povpraševanja hkrati izdelovali v kar enajstih tovarnah po svetu.
Tudi Fordov sosed Thomas Alva Edison ni bil od muh. Gramofon, fonograf, teleprinter, klasična žarnica in celo prvi modeli filmske kamere so vpisani pod patentirane izume tega velikega genija, ki pa mu pravzaprav po osnovnem izumu Aleksandra Grahama Bella pripisujejo največ zaslug za izpopolnitev in dodelavo naprave, ki ji danes pravimo telefon. Da je ta naprava prešla v splošno uporabo in da danes telefon lahko uporabljamo tudi za klice na dolge razdalje, se moramo zahvaliti prav Edisonu.
Kot rečeno, sta Edison in Ford s svojimi izumi in inovacijami zaznamovala zgodovino človeštva. Kdo ve, katero idejo sta ta dva veleuma razvila in dobila prav v toplih floridskih večerih na posestvih v Fort Myersu? No, nekaj je zagotovo in tudi dokumentirano, da sta se že takrat pogovarjala tudi o tem, da bi nekoč na elektriko lahko vozili tudi avtomobili. Več kot sto let pred sedanjostjo sta ta dva vizionarja na lesenih terasah, vsak v svojem gugalniku že imela ideje, ki jih sedaj uresničuje moderni svet.
SPOMINSKI PARK IN MUZEJ
Pisalo se je leto 1947 in svet se je po drugi svetovni vojni postavljal na noge, ko se je Mina Edison, žena takrat že dobrih 15 let pokojnega izumitelja, odločila, da njuno poletno rezidenco podari mestu Fort Myers z željo, da bi tam uredili Edisonov muzej. Nastal je botanični vrt in ob njem park. Ni trajalo dolgo, da je k projektu pristopila tudi družina Henryja Forda, ki je preminil prav tisto leto, in tudi oni so priključili svoj del posestva v ta projekt.
Tako je v Fort Myersu nastal prekrasen muzej na prostem, ki obiskovalca popelje skozi bogato zgodovino. Sprehodite se lahko skozi manjši muzej Fordovih izumov in vozil, tam pa vas pričakajo seveda tudi izumi, pod katere je podpisan Thomas Alva Edison.
Pot vas bo nato vodila skozi Edisonov razvojni laboratorij, ki je postavljen v večji leseni vrtni lopi, nato pa se obiskovalec lahko sprehodi skozi izjemno pester botanični vrt s številnimi eksotičnimi rastlinami iz vsega sveta, ki sta jih ljubeče in poznavalsko gojila Thomas Edison in njegova žena Mina, oba velika ljubitelja botanike. Zadnji del obiska je namenjen obema rezidencama. Obe počitniški hiši čez cesto, sta ohranjeni v originalu in čudovito obnovljeni in vzdrževani.
Obiskovalcu je dovoljeno tudi pokukati v razkošno notranjost Edisonovega in Fordovega domovanja in vdihniti duh tistega časa. Če ste kdaj na izletu po Floridi, vam toplo priporočam postanek v Fort Myersu in ogled tega kraja. Za ljubitelje parkov, botanike, tehnike in zgodovine bo veliko videti, pa še pot do tja bo po aligatorski avtocesti zagotovo zanimiva. Še posebno, če boste za izlet izbrali pravi avto.
FORD EXPLORER
Midva sva za turo v Fort Myers izbrala novi Fordov Explorer. Jasno je bilo, da potrebujeva sodoben Fordov avtomobil, na kakršnega bi bil še stari Henry ponosen. Priznam, da sem sprva okleval, saj bi bilo morda zanimivo na ta izlet odpeljati Mustanga. Ta je res ameriška ikona. Ali pa še bolje, povsem svežega Mustanga Mach-E, ki združuje legendarni Mustangov duh in obliko, a je povsem električno gnano vozilo. Ta bi zagotovo zanimal tako Henryja Forda kot Thomasa Edisona, če bi bila še med nami. Avto na elektriko. Kakšen izum!
To je bil predmet njunih sanj in verjamem, da bi pretaknila vsak gumb in tiščala glavo pod vozilo in pod pokrov motorja, če bi bila kje blizu. A namesto Mustanga Mach-E sva se odločila za nekaj še bolj ameriškega. Novi Fordov terenec z oznako Bronco naju je sicer močno mikal, a sva na koncu vseeno vzela novega Explorerja. Če je namreč treba izbrati ljudski avto, ki pooseblja ameriške sanje o uporabnem prevoznem sredstvu, potem še vedno glasujem za Explorerja.
Gre namreč za ameriško prodajno uspešnico. To je varen in prostoren avto, ki mu danes pravimo SUV. Američani so zadnje desetletje ali dve nori na takšen tip avtomobila in ravno Explorer je prodajni hit za ameriško družinsko življenje in stil. Novi Explorer je sodoben avtomobil, ki je cenovno pozicioniran tako, da mu lahko Američani pravijo “ljudski avto”, ravno to pa najbolje ponazarja duh Henryja Forda in njegovega prvega velikoserijskega avtomobila z oznako T, ki je takrat ravno tako veljal za ljudski avto, ki naj bi stal na dovozu do vsake hiše.
“Avto mora stati toliko, da si ga lahko privošči tudi delavec v moji tovarni,” je takrat za model T menda dejal Henry Ford.
Tudi novi Fordov Explorer obstaja sicer v izvedbi Plug in Hybrid, kjer gre za delno električno vozilo v kombinaciji z klasičnim bencinskim motorjem, a ker v testni floti ni bilo v času najinega obiska nobenega prostega vozila, sva pač sedla v bencinsko različico, v katero je bil vgrajen 2300-kubični štirivaljnik. Bova pa Plug in Hybrid peljala prihodnjič na izlet kam drugam.
Najin Explorer je ponudil izjemno udobno vožnjo.
Res je, da sva bila večinoma na poti le dva potnika, a preverjeno ta avto na vseh svojih sedežih (plus dva dodatna) lahko ponudi udobno vožnjo tudi večji skupini potnikov in se po potrebi pretvori v manjši avtobus ali “van”, kot temu pravijo Američani. Kljub na primer šestim ali celo sedmim potnikom v avtu bo zadaj ostalo še vedno zajetnih 516 litrov prtljažnega prostora. Naš testni Ford Explorer je vedno z lahkoto pogoltnil vso prtljago, ne glede na to koliko je bilo potovalnih kovčkov in torb in ne glede na njihovo velikost.
Čeprav smo se na potepanju po Floridi nemalokrat vozili tudi v polni zasedbi, ta avtomobil na poti ni nikoli porabil več kot dobrih 10 litrov goriva na 100 km, na avtocestnih vožnjah pa se je poraba gibala okrog 9 litrov na 100 km, kar je blizu tovarniškim podatkom o 8,7-litrski porabi za avtocestno vožnjo, pri čemer ni upoštevana polna obremenjenost vozila.
Kvalitetni materiali v notranjosti, dobra obdelava, posluh za detajle, po ameriško zasnovani številni odlagalni prostori za drobnarije in steklenice s pijačo in jasno cel kup elektronskih in varnostnih dodatkov v tem avtomobilu naredijo vožnjo prijetno in sproščujočo. Čeprav je Ford Explorer velik in udoben avtomobil, ni okoren. Ravno to je bila nemalokrat slaba lastnost velikih terencev ali vozil tipa SUV, ki so jo očitali prenekateri. Nič več! Fordu je za novega Explorerja uspelo zasnovati povsem novo podvozje, ki deluje odlično.
Res je, da so floridske ceste ravne in da testnega Explorerja na poti do Fordovega in Edisonovega muzeja v Fort Myersu nisva gnala po kakšni ovinkasti gorski cesti, a je dejstvo, da voznik takoj začuti razliko. Nič več ni tipičnega guganja in valovanja ali pa poskakovanja vozila, ki je bilo včasih moteče za terenska vozila, ki imajo težišče precej od tal. Pri Fordu so opravili odlično delo.
Veliikooo prooostoraaa
Prostornost pri Explorerju ali pa pri ameriških avtomobilih tako ali tako ni bila nikdar vprašljiva in prostora je tudi v tem avtomobilu več kot dovolj.
Potniki na vseh sedežih sedijo udobno, pa naj si bo spredaj, v sredini ali pa zadaj. Prostora za noge je v izobilju in vožnja je zares udobna in prijetna. Na poti sva se počutila tako dobro, da sva zato se sklenila še kdaj vrniti se nazaj. Izlet iz Miamija v Fort Myers, na ogled Edisonovega in Fordovega muzeja je tako primerna enodnevna tura, da jo je dobro ponoviti čez čas. Morda zares z delno električnim Explorerjem kot priključnim hibridom ali pa z novim, povsem električnim Mustangom Mach-E.
Poti in načrtov je dovolj. Primernih Fordovih vozil tudi. Sem že zapisal, da za ameriški trg prihaja kmalu tudi popolnoma električni poltovornjak? Tako imenovani pick up? Legendarni F 150 Lightning! Tega bi bila Thomas Edison in Henry Ford zares vesela, čeprav danes le še v obliki kipa stojita vsak pred svojo rezidenco. A to je že nova zgodba, morda za kdaj drugič.
