Vir: Cestni dirkač: Primož Makuc in Andrež Martinšek
Najbolj hvaležen razvoj pri vseh Fordovih modelih je zagotovo doživela prav Ford Kuga. Tokrat sva pod drobnogled dobila že tretjo generacijo Kuge, ki ima že precej svojevrstne poteze in s svojimi predhodnicami nima veliko skupnega. S povsem svežo podobo je pritegnila številne poglede in brez težav lahko rečem, da je očarala tudi naju.
Nova Ford Kuga – športne linije jo popestrijo
Si platformo deli s Focusom in če malce bolje pogledamo, imata tudi kar nekaj podobnih linij. To pa sploh ni nič narobe, ker je tudi on pri nama pustil odličen vtis. Z novo Kugo in katerimkoli paketom opreme res težko zgrešiš. Vsak je poseben na svoj način, ampak ST-Line (v našem primeru celo ST-Line X) je še vedno tisti, ki te zadane v sredino čustev. Malce bolj športne linije vedno popestrijo zunanjost avtomobila.
Največji del sprednje površine zavzema velika mreža za zajem zraka v obliki satovja s sijaj črno obrobo. V enakem barvnem odtenku je tudi plastika okrog meglenke, ki so že v LED tehniki. Prav taki so tudi žarometi, ki imajo funkcijo dinamičnega prilagajanja in svetijo skladno z ovinkom. To je ena tistih funkcij, ki jo pogrešamo tudi pri nekaterih drugih znamkah.
Pri ST-Line paketu so vse letvice in obrobe v barvi vozila in ne v temeljni barvi, kot je (nenapisan) standard za SUV razred vozil. Tudi na zadnjem delu je doživela konkretno spremembo. Linija zadnjih luči spominja na Focusa, napis Kuga se je premaknil na sredino prtljažnih vrat in ohranili so pravi zaključek izpušnih cevi, ki je v skladu z obliko zadnjega »difuzorja«.
Nad zunanjo podobo nove Kuge sva res navdušena in enako mnenje imava tudi za notranjost. Oči kar zasijejo ob pogledu na nove digitalne števce, ki se ob spremembi voznih profilov tudi barvno spremenijo. Multimedijska enota za zaslonom na dotik ni več v sami armaturni plošči, ampak se ta nahaja nad njo. Navidezno deluje kot neka samostojna enota in tudi ta pod okriljem sistema SYNC3.
Tudi Kuga ni neznanka pred tehnološkim napredkom
in se ponaša z vsemi naprednimi tehnologijami od radarskega tempomata, nadzora mrtvega koda do kamere na sprednjem in seveda zadnjem delu vozila. Pohvale si zasluži tudi pri praktičnosti in udobju. Že dolgo časa nisva vozila tako uglajenega športnega »terenca«. Visok in udoben sedalni položaj res omogoča spočito vožnjo in odličen pregled na cestišče.
Ogromno prostora je tudi na zadnjih (pomičnih) sedežih.
Lahko se jih pomakne kar 15 cm proti sprednjih sedežem in tako še pridobite na prostoru v prtljažniku. No, če pa še to ni dovolj, jih enostavno podrete, da pridobite na samem volumnu. Prtljažna vrata se odpirajo elektronsko in z »brco« noge pod zadnjim odbijačem. Res praktična zadeva, ko imate polne roke ostalih »drobnarij«.
Pravi dragulj pa je zamaskiran v pogonskem agregatu
V Kugi tretje generacije se nahaja povsem novi blagi hibridno-dizelski EcoBlue motor. Z močjo 110 kW premore 150 konjskih moči, dodatno pa uporablja še manjši elektromotor z 48-voltno baterijo, zagotavlja varčnejše delovanje tega motorja. Preverjeno! Blagi hibridni pogon sicer ne omogoča vožnje izključno na elektriko, ampak običajnemu pogonskemu agregatu pomaga z dodatno močjo, ko jo ta potrebuje. Vozila ne rabite polniti, ker se ta manjši baterijski paket polni kar med vožnjo.
Je pa tudi res, da je po novem na voljo tudi navadni (FHEV) in priključni (PHEV) hibrid z 2.5 litrskim bencinskim motorjem. Vsekakor pa z izbiro mHEV (blagi hibrid z dizelskim motorjem) različice res ne morete zgrešiti. Doživela sva neverjetno presenečenje pri porabi, ki je pri nama v najslabšem primeru znašala okroglih 5 litrov/ 100km. Ja, prav ste prebrali, pri izven mestnih relacijah je bila ta celo pod 5 litri! Kaj takega pri SUV obliki res nisva pričakovala.
Res je neverjetno, kako se jo lahko vozi v nizkih obratih, pri katerih ima še vedno dovolj moči in se nikakor ne počuti podhranjeno. V tem primeru ta blaga hibridna tehnologija res deluje. Motor je uglajen, tih in varčen. To je novi Fordov jackpot! Tudi sama vožnja je udobna, ampak hkrati vseeno dovolj kompaktna, da se z njo spustiš čez ovinke. Res ne vem, kaj bi sploh še lahko bilo boljše. Mogoče le to, da bi bila ta verzija na voljo tudi z avtomatskim menjalnikom, ampak zaenkrat te možnosti pri Kugi še ni.
Zaključek: Nikoli nisem verjel, da mi bo Kuga bolj všeč od dinamičnega Focusa. Ampak kot pravijo, zarečenega kruha se največ poje. Fordu je tokrat spet uspelo in res upam, da jih na cesti vidimo čim več. Kapo dol!
Besedilo: Primož Makuc & Fotografije: Andraž Martinšek
