BESEDILO Primož Makuc, FOTO Andraž Martinšek, Cestni-dirkac.com
Ob gledanju ameriških filmov so se mi še ne dolgo nazaj večkrat cedile sline, ker so ameriški mišičnjaki oziroma muscle avtomobili nekaj eksotičnega. Našim očem je še danes nepredstavljivo, da na cestah zagledamo nekaj tako posebnega. Na evropskih tleh se takšni avtomobili na žalost niso najbolje oprijeli, zato pa je srečanje z Mustangom toliko bolj sladko.
Pri Fordu so nama uresničili otroške sanje in na družbenih omrežjih so naju večkrat opozorili, da to niso le sanje moških ampak tudi nežnejšega spola. Jekleni posebnež z emblemi konja na cesti obrne vsako glavo in na obraz vsakomur nariše širok nasmešek. Podoben efekt sva doživela le s starodobno legendo, ki ga poznate kot fičo, Mustang pa je tokrat zgodba zase.
Pri Fordu tradicija pomeni ogromno in to je vidno tudi pri mišičnjaku. Najbolj zanimiv avto šestedesetih let je bil zagotovo Mustang, ki je hkrati postal tudi legenda. Ob pogledu na kupejevsko linijo športnega avtomobila iz tistih let ostaneš odprtih ust. In prav to so ohranili pri novem Mustangu. Bežne podobnosti pa niso le linije ampak najdemo še druge elemente.
Na zadnjem delu so to značilne rebraste luči, ki lepo ponazarjajo in ohranjajo bogato zgodovino. V treh linijah so skrite zavorne luči, smerniki in vzvratna luč. Elegantna rešitev, brez da bi oskrunili pravo legendo. Od Ecoboost različice ga boste prepoznali po dvojnih zaključkih izpušne cevi na vsaki strani. Ti so krivi za nepozabno simfonijo, ki pride preko 5 litrskega V8 motorja. Ja, to je tista prava zverina, ki ne potrebuje nikakršnih predelav. Surov zvok in strašljiva moč sta aduta Mustanga GT.
Sprednji del z nižjo in drugačno linijo polnih led žarometov doda k agresivnemu izgledu vozila. Sprednja reža za zajem zraka je ogromna, rebraste detajle pa najdemo tudi v žarometih, ki služijo kot dnevne led luči. Za tisto športno piko na i so poskrbeli s podaljškom odbijača imenovan lip spojler ter dvojno belo črto po sredini vozila.
Notranjost Mustanga je vozniku res prijazna. V oči zagotovo najprej pade visok greben med sprednjima sedežema, ki hkrati poskrbi tudi za boljše počutje. Lahko bi celo rekli, da je notranjost bolj ameriška. Všeč mi je retro način stikal oziroma gumbov za upravljanje voznih profilov, trdote volana, izklopa sistema proti zdrsavanju in vseh štirih smernikov. Praktična je tudi uporaba klimatskega sistema, ki ga lahko upravljate preko fizičnih gumbov ali multifuncijskega zaslona na dotik. Ta seveda ponuja še številne druge možnosti in poglede (navigacija, multimedija ter prostoročno telefoniranje).
Priznam da nisem zagovornik usnjenih sedežev, ker imajo v vsakem letnem času neko pomankljivost. To so pri Fordu rešili s funkcijo gretja in hlajenja sprednjih sedežev. Brez tega si ne predstavljam izbire usnjenih sedežev. Pohvalno! Stoječe ovacije si zasluži tudi glavni digitalni zaslon, ki je nadomestil analogni prikaz hitrosti in obratov. Ta novost pri Mustangu omogoča številne konfiguracije, ki so najbolj po godu vozniku. Z Andražem oba podpirava idejo, da bi te digitalne zaslone posvojili še ostali Fordovi modeli.
Pridih tradicije sem opazil še pri volanskem obroču, kjer srebrne linije trokrakega volana rahlo spominjajo na oblikovanje iz šestdesetih let. Zanimiva je tudi ročica 10 stopenjskega avtomatskega menjalnika, ki je na prvi pogled kot ročni menjalnik. Aja, pri številu stopenj avtomatskega menjalnika ni tiskarske napake. Res jih ima 10!
Navdušenja nisva skrivala niti pri vzmetenju, ki je za tega Mustanga nekaj posebnega. Za boljšo vozno dinamiko in izkušnjo ima MagneRide vzmetenje, ki s tipali v blažilnikih ves čas spremljajo stanje na cestišču, elektromagneti pa nadzirajo železne delce v olju, s katerim so napolnjeni blažilniki. Magnetno polje se samodejno prilagaja in pri tem z razvrščanjem delcev v posameznih blažilnikih poskrbi, da so trši pri ostrem zavijanju ali mehkejši za udobnejše ‘križarjenje’ z enakomerno hitrostjo. To je tisti pravi recept, ki Mustangu omogoča kamuflažo pri voznih profilih.
Glede na različne vozne profile se prilagaja prav vse, največja razlika pa se opazi pri menjalniku, odzivnosti stopalke za plin in volanskem obroču. Pri športnem načinu je menjalnik precej sunkovit in ti približa občutek agresivnosti in dinamičnosti. Sunek te pri prestavljanju potisne v sedež in tako je občutek surove moči osemvaljnika neverjetno doživetje. Oči so se nama zaiskrile tudi pri različnih nastavitvah izpušnega sistema. Najbrž ni potrebe po razlagi, zakaj sva ga imela 99% časa kar v načinu Race. Potrebe po zvočnikih v Mustangu GT enostavno ni. Zvok pristne ameriške pošasti je za “prste obliznt”.
Mustang ni tipičen avto, ki ga izbereš za dinamično premagovanje ovinkov ampak je bolj potovalni avto. Narejen je za premagovanje dolgih poti in zabavo po bolj ravninskih cestah. Krotenje 450 KM s pogonom na zadnji par koles ni ravno mačji kašelj in ko vse to povežeš s pospeškom do 100km/h v 4,3 sekundah, ti je to hitro jasno. Je ikona pri kateri ne sprašuješ o njegovi porabi, prav tako kot se žensk ne sprašuje o njihovi starosti. Spadajo v isto kategorijo – vredno občudovanja.
Z Andražem sva živela sanje in se družila z neukrotljivim konjem. Mustang GT mi je še danes nepredstavljiv in se še vedno ne zavedam, kaj točno se je zgodilo. Najbrž bom do pravega občutka prišel šele proti koncu leta, ko se bom spominjal teh nepozabnih dni, ki sva jih preživela s to ameriško legendo.
Oglej si tudi video s Car Scene Slovenia meet >
Vir: Cestni-dirkac.com
