FOTOGRAFIJE Bojan Puhek, Siol.net
Smučarska sezona se je ravno dobro začela in Žanu Kranjcu je uspelo osvojiti že prve zmagovalne stopničke! S 26-letnim veleslalomskim specialistom in najboljšim slovenskim alpskim smučarjem pretekle zime smo se ob začetku sezone družili na enem izmed njegovih zadnjih treningov v Sloveniji.
Tekmovalec iz Bukovice pri Vodicah, sicer lastnik treh posamičnih bronov z mladinskih svetovnih prvenstev, je lani s tretjim mestom v Alta Badii prekinil kar 16-letno obdobje brez osvojenih slovenskih stopničk v veleslalomu. Šestnajst let je namreč minilo, odkar se je Uroš Pavlovčič na domači tekmi v Kranjski Gori zavihtel za zmagovalni oder.
V družbi njegovega zvestega jeklenega konjička, Forda Focusa, smo preverili, kakšne cilje ima letos, kako so potekale priprave in v njegovih Vodicah poizvedeli, kako poteka njegov vsakdan.
Žan Kranejc, številni vaši tekmeci so si privoščili potovanja v eksotične kraje. Veliko se jih je lotilo različnih adrenalinskih podvigov. Kako ste proste dneve preživeli vi? Kako ste razbremenili možgane po naporni sezoni?
Po koncu sezone sem si jasno vzel čas za oddih, da si spočijem glavo in telo. Kakšnega posebnega dopusta v tople kraje si nisem privoščil. Bil sem na Hrvaškem, se družil s prijatelji, predvsem je bil moj glavni namen, da smučarijo malce odmislim. Po 14 dneh odklopa pa sem že začel delati na kondiciji in fizični pripravljenosti.
Kaj vam poleg hitrosti na smučišču še požene kri po žilah? Znate adrenalin poiskati še kje drugje ali ga imate dovolj s smučanjem?
Da, predvsem poleti, takrat imam najraje vejkanje na vodi in vožnjo s skuterjem na vodi.
Kako so potekale priprave na novo sezono?
Na splošno so priprave potekale podobno kot prejšnje leto, razlika je bila ta, da sem začel nekoliko na višji ravni. Ekipa je ostala enaka, tako da ni bilo potrebnega nobenega privajanja. Motivacija je bila vseskozi visoka, posebej zaradi dobrih rezultatov v lanski sezoni. Letos smo bili največ v Argentini, 25 dni. Vse je potekalo po načrtih. Naredili smo toliko smučarskih dni, kolikor smo si jih zadali, imeli smo veliko dobrih dni in dobre razmere. Naredili smo vse, kar smo načrtovali.
Trenirali smo tudi z drugimi ekipami, Francozi, Italijani. Primerjav je bilo dosti in te me navdajajo z optimizmom. Pred prvo tekmo je to vedno dobro, ker nekako ne veš, kje si, primerjave pa dodajo neko mirnost.
V pretekli sezoni ste navdušil s tretjim mestom na tekmi svetovnega pokala v Alta Badii, četrtim na olimpijskih igrah v Pjongčangu in skupno šestim v veleslalomskem seštevku. Kakšni so cilji pred novo sezono?
Glede na to, da sem bil lani večino tekem med ali vsaj tik za najboljšimi, so seveda cilji letos visoki, še višji. Predvsem je pomembno, da se osredotočim na svoje smučanje, da res pokažem, kaj znam, in pokažem svoj maksimum, potem pa je vse odvisno tudi od konkurence. 
Žan Kranjec – s smučanjem ste se začeli ukvarjati pri sedmih letih. Ste si takrat mislili, da vam lahko uspe priti tako visoko?
Pri sedmih seveda nisem imel takih ambicij. Ob prvih uspehih pa jasno, hitro sem postal tekmovalen in si želel postati zelo uspešen v smučanju.
Zakaj ravno veleslalom?
Od nekdaj sem bolje vozil v veleslalomu, čeprav sem imel vmes tudi dobre rezultate v slalomu, potem pa sem ga z leti kar malce zapostavil. Zdi se mi, da v zadnjih sezonah tudi v slalomu vsaj na treningih lahko prikažem zelo dobre vožnje. Mislim, da lahko v prihodnje naredim dober rezultat tudi v tej disciplini. Za zdaj sicer nimam dobre štartne številke, preboj je zato težji, a vseeno mislim, da se bo dalo.
Je bilo smučanje vedno prva izbira ali ste trenirali tudi kakšne druge športe?
Začel sem smučati, potem sem vmes vzporedno treniral tudi judo in minimalno atletiko. Nato sem sem moral odločiti za en šport. Smučanje sem vedno jemal kot tisto svojo najbolj resno panogo.
Kaj bi počeli, če se ne bi ukvarjali s smučanjem?
Mogoče bi delal doma, oče ima namreč podjetje, ki se ukvarja s tesarstvom, pokrivanjem streh. Če ne bi smučal, bi bila to zagotovo ena izmed možnosti (smeh, op. p.). Ali pa bi se ukvarjal s kakšnim drugim športom.
Katero tekmo bi lahko v pretekli sezoni izpostavili kot najboljšo oziroma katera tekma je bila za vas najpomembnejša?
Gotovo tista v Alta Badii, kjer sem se prvič uvrstil na stopničke, pa tudi tekma kot taka mi je sicer ena izmed ljubših. Dolomiti so čudoviti, dobra pa je tudi hrana (smeh, op. p.). Prve stopničke so bile pomembne tudi iz psihološkega vidika. Videl sem, da lahko, da zmorem. To je bil resnično pomemben korak naprej. Če tega ne bi bilo, bi se lahko hitro začel obremenjevati, kdaj bodo prve stopničke in podobno, čeprav sem bil že prej velikokrat blizu zmagovalnemu odru. Zdaj je pa treba delati, da bo teh stopničk čedalje več.
Ko ste ob koncu sezone naredili pregled za nazaj, kaj je bilo ključno za uspeh v pretekli sezoni in kaj je tisto, kar boste poskušali še nadgraditi?
To je enostavno koncept in rezultat večletnega dela. Postopoma sem napredoval, že predlani sem bil dvakrat četrti, nato pa sem padel v formi. Ne bi rekel, da sem imel lani neke posebne ali boljše priprave. Vsako leto poprej sem naredil določen dober rezultat, ki mu je nato sledilo slabše obdobje, bodisi je bil to odstop, padec, bodisi so bile to težave z materialom, opremo in tudi nezaupanje vase. Lani pa se je enostavno poklopilo v neko rezultatsko konstantnost. Tudi letos za zdaj s tem nimam nobenih težav. Zaupam vase, v svoje delo, priprave, ekipo in opremo.
Žan Kranjec, vaš najbolj zvesti vsakodnevni spremljevalec je tudi Ford Focus. Kaj je pri tem avtomobilu tisto, kar vas je najbolj navdušilo?
Predvsem mi je všeč športen videz, moč, hitrost, udobnost v vožnji, tudi poraba je majhna. S Fordom smo začeli sodelovati letos. Z avtomobilom sem zelo zadovoljen, je točno tak, kot ga potrebujem.
Kakšen voznik ste? Vas hitrost spremlja tudi na cesti?
V primerjavi z belimi strminami, kjer odločajo tisočinke sekunde, sem na cesti kot voznik veliko bolj umirjen (smeh, op. p.).
Kaj vam pomeni avtomobil, zgolj sredstvo za prevoz od točke A do B ali tisto nekaj več?
Avtomobil mi pomeni veliko več kot zgolj prevozno sredstvo (smeh, op. p).
Ste sicer raje v vlogi voznika ali sovoznika?
Za krajše razdalje zagotovo raje v vlogi voznika, na daljše pa v vlogi sovoznika. Svojo najdaljšo turo sem sicer peljal povsem na sever Nemčije.
Bi tudi vi radi preizkusili zanesljivost Focusa? Prijavite se na testno vožnjo.
Preberi celoten prispevek >>
Vir: Siol.net
