Intervju s Štefanom Hadalinom: “Ni vedno limit nebo – limit so človeške kapacitete, ki so omejene.”

25. avgusta 2023

Iz priprav v Argentini se javlja naš ambasador, Štefan Hadalin, ki je že eno leto uporabnik vozila Ford Kuga ST-Line Hibrid. Kaj je povedal si preberite v spodnjem, najnovejšem intervjuju.

Že nekaj časa te na poti spremlja Ford Kuga. Kakšna je tvoja izkušnja z vozilom Ford Kuga in komu bi priporočal ta model vozila?

Res je, Kuga je z mano na poti že leto dni. Prva izkušnja s Kugo je bila na snemanju reklame za Ford  junija 2022. Že v prvem stiku z vozilom mi je bila tako všeč, da je postala moja želja za naslednje Fordovo vozilo. Najbolj me je navdušil hibridni sistem in speljevanje na elektriko, ki je zelo učinkovito in priročno, kadar stojimo v koloni, kar se v Sloveniji pogosto zgodi. Sicer pa se sam prevažam z veliko opreme in Kuga je s svojimi premičnimi zadnjimi sedeži zame “bingo”, ker lahko brez skrbi v prtljažnik spravim vse torbe in teh ni malo. Tretja stvar mimo katere ne morem pa je; udobje. V Ford Kugi se počutim zares kot doma tudi pri hitrostih na avtocesti je vožnja zelo prijetna in počutim se zelo varno.

Glede na to, da voziš hibrida.. Kaj te pri novih tehnologijah najbolj navdušuje? Bi lahko že jutri preklopil na povsem električno vozilo?

Navdušuje me lahkotnost in učinkovitost speljevanja v kolonah in na semaforjih. Glede popolnoma električnega vozila, nisem prepričan, da sem za ta korak že pripravljen. Iskreno imam tudi veliko moralnih pomislekov glede učinkovitosti in realnega dolgoročnega pozitivnega vpliva na okolje s strani odpadnih produktov (baterij, tekočin) na okolje.

Intervju s Štefanom Hadalinom: “Ni vedno limit nebo – limit so človeške kapacitete, ki so omejene.”

Če bi lahko izbiral med vsemi vozili Ford – katero vozilo bi izbral in zakaj? 

Izbral bi Kuga Hibrid ST-Line ali Ford Focus ST-Line karavan. Zaradi prostorske učinkovitosti in udobja.

Že dolga leta se profesionalno ukvarjaš s smučanjem. Kaj te žene, da vztrajaš v športu in disciplini, med tem ko bi mnogi že zdavnaj obupali? 

Žene me predvsem iskanje in premagovanje limitov lastnih sposobnosti, ob enem pa me tudi želja in priložnost, da skozi pot postajam boljša oseba in rastem skozi izkušnje, vodi naprej.

Če bi čas zavrteli nazaj… Ali bi se še enkrat odločil za profesionalno smučanje? Če ne, za kaj bi se odločil?

Da in ne. V življenju je tako, da reprize ni. Izkušnje pa nas učijo in nam ponudijo priložnost, za drugačno prihodnost, ki je odvisna od našega ravnanja v sedanjosti. S pomočjo izkušnje športne kariere se učim in si dajem priložnost, da postajam boljša oseba. Zato sem hvaležen in vesel, da imam to priložnost.

Če bi se ne odločil za smučanje, bi v športu moja pot morda zavila v košarko. Izven športa pa sem si želel postati fizioterapevt ali igralec.

Kako je prepoznavnost vplivala na tvoje življenje? Kako se soočaš s stresom in pritiskom, ki je posledica prepoznavnosti?

Predvsem pozitivno. Veliko ljudi me pozna in mi tudi nameni pozitivno energijo, to mi veliko pomeni. Vedno je tukaj tudi določen delež ljudi, ki stvari vidi drugače in jih razumem. Vsi smo drugačni in izkušnje občutimo in vidimo drugače. Lahko pa izpostavim, da nam športnikom, kot tudi vsakem posamezniku ne pomaga in se nas dotakne, kadar nam nekdo nameni pretirano negativno energijo in izražanje bodisi v javnosti ali na socialnih omrežjih. Seveda je to del našega poklica in to probamo čim bolje “prefiltrirati” in sprejeti, kot del našega poklica.

Intervju s Štefanom Hadalinom: “Ni vedno limit nebo – limit so človeške kapacitete, ki so omejene.”

Na kaj oz. koga si v tem trenutku najbolj ponosen?

Nase, svojo partnerko Katjo in na svojo družino, zato ker rastemo, se učimo in skupaj postajamo boljši ljudje.

Kje se vidiš čez 10 let? Kakšne konkretne želje, cilji za to obdobje? 

Najverjetneje v športnem pokoju. Sicer pa si želim ustvariti družino, poslovno v drugi karieri še ne vem čisto. Zanima me televizija, marketing, na koncu tudi šport. Želje pa so, da ostanem kar se da zdrav do konca športne kariere in maksimalno užijem in izkoristim priložnost, ki mi je dana, rezultatsko vem, da še nisem izstrelil vseh nabojev.

Če bi čas lahko zavrteli nazaj … Kakšen nasvet bi dal 10 let mlajšemu Štefanu?

Hvala za tako dobro vprašanje. Rekel bi mu, naj si vzame več časa za kvalitetnejši počitek in naj se na “sekira” preveč za vse, kar morda kdaj ne gre v športu. In to bi bil moj nasvet za vse mlade športnike, ki prihajajo in tudi za njihove starše, ker ni vedno “sky is the limit”, pač pa so limit človeške kapacitete, ki so omejene.